Pametno vinogradništvo
Z dobro arhitekturo IoT ta dobra praksa pametnega vinogradništva omogoča učinkovitost in produktivnost z zanemarljivim vplivom na okolje.
V zadnjih letih je uporaba različnih brezžičnih senzorjev, dronov, satelitskih posnetkov in drugih merilnih orodij predstavila koncept pametnega vinogradništva. Pametno vinogradništvo temelji na opazovanju, merjenju in zbiranju okoljskih parametrov za optimizacijo pridelave vina in zmanjšanje škodljivega vpliva na okolje. Največja pomanjkljivost pametnega vinogradništva pa so stroški vzdrževanja in začetni investicijski kapital.
Ta dobra praksa poleg reševanja dolgoročnih okoljskih izzivov, ki jih povzroča prekomerna poraba pitne vode in kmetijskih kemikalij, vinarjem omogoča tudi dostop do potrebnih orodij, podatkov in znanj. Ta dobra praksa, ki jo podpira UL, bo vinogradnikom omogočila izvedljive podatke, ki jim bodo omogočili boljši nadzor pridelave in kakovosti vina.
Na splošno bo razvita dobra praksa, ki temelji na IoT rešitvah arhitekture povezljivosti LoRaWAN, znižala proizvodne stroške in posledično spodbudila bolj trajnostno vinogradništvo.
To je dobra praksa človeško usmerjene digitalne preobrazbe, ki bi se lahko prenesla v druge regije, ki jih zanima razvoj pametnega vinogradništva, ki spodbuja trajnostni razvoj v kmetijstvu. Ključna uspešna dejavnika sta vključenost ključnih deležnikov vinogradnikov in zagotavljanje IoT rešitve, ki je stroškovno učinkovita, z nizkim vzdrževanjem in ki je trajna. Rešitev IoT je mogoče enostavno uporabiti tudi za druge kmetijske dejavnosti.
Implementacija
Ključni pogoji za uspeh
NA
Ključni koraki pri implementaciji
NA
Dodatne informacije
NA
Potrebni viri
Rešitev IoT, razvita v okviru te dobre prakse, uporablja senzorski sistem s povezavo LoRaWAN, za katerega je znano, da je stroškovno učinkovit, je nizko vzdrževan in trajen. Prva ustanovitev je 2500 evrov (stroški opreme).
Bi želeli izvedeti več?
Za več informacij o izvajanju projekta, virih, načrtovanju in vplivu se obrnite na avtorje projektov.
University of Ljubljana, Faculty of electrical engineering
Emilija Stojmenova Duh
emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si