Viharjenje možganov
Viharjenje možganov je metoda ustvarjanja idej za rešitev problema. Vključuje skupino in moderatorja skupine. Obsega čas prostega razmišljanja, v katerem se zamisli artikulirajo, temu sledi razprava. Viharjenje možganov je koristno za zbiranje idej pred analizo scenarija, reševanjem problema, sprejemanjem odločitev ali načrtovanjem. Metodo lahko uporablja posameznik ali skupina. Lahko se uporablja med reševanjem problema ali v razvojni fazi. Organiziranje seje viharjenja možganov ni prav zapleteno in tudi ne drago.
Zgodboris
Metoda zgodborisa je vrsta delavnice, ki pomaga izpopolniti umetnost predstavljanja idej na srečanjih, konferencah, v publikacijah, spletnih medijih in tisku. Zgodboris je metoda, ki vam pokaže, kako se osredotočiti na ideje, jih organizirati in predstaviti ter navdihniti določeno publiko. Moč zgodbe vam služi kot pomoč pri oblikovanju informacij. Delavnica običajno traja dve uri do enega dneva.
Metoda Charette
Charette je praktična delavnica, intenziven proces iz oči v oči, katerega namen je omogočiti ljudem iz različnih družbenih podskupin, da v kratkem času dosežejo soglasje. Lahko služi za zbiranje praktičnih idej, spodbujanje skupnega dela in podporo sprejemanju odločitev s soglasjem. Metodo je mogoče prilagoditi, da traja nekaj dni ali nekaj tednov. Organizirati jo je mogoče za skupine od 50 do več kot 1000 ljudi.
Kolo prihodnosti
Metoda "kolo prihodnosti" je način organiziranja razmišljanja in spraševanja o prihodnosti, nekakšna oblika strukturiranega viharjenja možganov. Je metoda predvidevanja za oblikovanje modela prihodnosti, ki temelji na posledicah odločitve/dogodka/procesa. Organizira zamisli o prihodnjem razvoju in jih predstavi v strukturirani obliki. S pomočjo povezovalnih črt je mogoče vizualizirati povezave med vzroki in spremembami. Metoda je zato lahko v pomoč pri pripravi vizij prihodnjega razvoja.
Mestno srečanje za 21. stoletje
Srečanja za 21. stoletje so javni forumi, ki z uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij velikemu številu udeležencev v majhnih skupinah omogočajo sočasno razpravo o istem vprašanju. Pri tej metodi lahko v neposrednem pogovoru sodeluje do 5.000 ljudi. Običajno se uporablja v razpravah o kompleksnih vprašanjih javne politike. Mestna srečanja so namenjena navadnim državljanom brez posebnega znanja o temi razprav.
Pripovedovanje zgodb
Pripovedovanje zgodb je preprosta metoda, s pomočjo katere pridobite informacije o rezultatih projekta s stališča udeležencev. Informacije, pridobljene s pripovedovanjem zgodb, lahko izpostavijo prednosti in slabosti projekta. Ko udeležence prosite, da povedo zgodbo o projektu, jih prosite, da ovrednotijo en vidik projekta. Zgodbe lahko zberete v osebnih intervjujih ali prek objav na blogih (na spletni strani projekta), včasih pa se zgodba razvije spontano v projektni skupini/med deležniki.
Drevo ciljev
Drevo ciljev je metoda za preoblikovanje obrazložitve projekta v podrobnejše opise. Najbolje jo je uporabiti pred začetkom projekta, ko ste že pripravili problemsko drevo. Tehnika je v pomoč pri opredelitvi ciljev projekta in omogoča njihovo razvrstitev v hierarhično strukturo. Sestavljajo jo projektni cilji, ki so hierarhično povezani v drevesni diagram.
Problemsko drevo
Analiza problemskega drevesa je participativno orodje, ki z opredelitvijo glavnih problemov in vzročnih razmerij med njimi pomaga analizirati obstoječe stanje. Uporaba problemskega drevesa se priporoča na začetku procesov načrtovanja. Najbolje jo je izvajati v manjših skupinah ljudi (od 6 do 8 in ne več kot 25 udeležencev) z uporabo vizualnih tehnik, kot so stojala z listi ali barvne kartice.
Terensko opazovanje
Terensko opazovanje je kvalitativna raziskovalna metoda, s pomočjo katere pridobite vpogled v skupnost in njeno okolje. Omogoča globlje razumevanje problemov v njihovem lokalnem okviru in razumevanje značilnosti okolja, kar je lahko le plod osebne izkušnje. Opazovanje lahko poteka individualno, v parih ali skupinah – odločitev je odvisna od lokacije in teme – in daje najboljše rezultate v kombinaciji z nekaterimi drugimi tehnikami, npr. z intervjuji.
Svetovna kavarna
Svetovna kavarna je participativna metoda za izboljšanje skupinske razprave z razdelitvijo udeležencev v majhne skupine (3–6) in oblikovanjem ločenih omizij za razpravo. Udeleženci sedijo okrog mize, razpravljajo o temi, ki so jo predstavili moderatorji, izmenjujejo znanje in delajo skupne vizualne zapise (npr. risbe, ilustracije itd.). Čez nekaj časa se udeleženci preselijo k drugi mizi, kjer obravnavajo novo temo in nadgrajujejo razpravo predhodne skupine.
Pet zakajev
Tehnika '5 zakajev' se uporablja za odpravljanje napak in reševanje problemov. Najprimernejša je za reševanje enostavnih in zmerno težkih problemov. Njen osnovni cilj je s postavljanjem zaporednih vprašanj 'zakaj?' poiskati točen vzrok problema.
Vennov diagram
Vennov diagram je vizualna tehnika, ki se uporablja za opredelitev ključnih deležnikov, organizacij, ustanov in posameznikov v regiji ali skupnosti. Za to potrebujete kroge (papirnate, plastične ipd.) različnih velikosti, nekaj velikih listov papirja in mešano skupino 15–20 ljudi (izvedljivo tudi v skupini 3–5 ljudi). S pomočjo te tehnike boste ugotovili, kako pomembni in uspešni so izbrani deležniki, ter spoznali njihov odnos z lokalno skupnostjo in drugimi skupinami. Tehnika vsebuje tudi okvirne smernice za odpravljanje morebitnih vrzeli v delovanju teh skupin.
Seroi+
SEROI+ je digitalno orodje, ki temelji na participativnem pristopu. Združuje ocenjevanje družbeno-ekonomskega in okoljskega donosa naložb (SEROI). Ocenjevanje SEROI omogoča ovrednotenje in spremljanje obstoječih ali načrtovanih izdelkov in storitev, ki prinašajo družbeno-ekonomske učinke. S procesom odprtega inoviranja omogoča vključitev vseh pomembnih deležnikov v opredelitev in definiranje ciljev, opredelitev merljivih kazalcev in pričakovanih vplivov ter skupno načrtovanje in razvoj novih izdelkov in storitev.
Fokusna skupina
Fokusna skupina je metoda za zbiranje poglobljenih kvalitativnih informacij. To je skupinski intervju, pri katerem je tema pogovora znana vnaprej, vprašanja pa postavlja moderator. Fokusne skupine so idealne za odkrivanje novih (pomembnih) tem/problemskih področij. Prispevajo k poglobljeni raziskavi in analizi ter postavljajo pojave v kontekst, razlagajo pa tudi že ugotovljene pojave ter z njimi povezane težave ali stališča. Udeležence fokusne skupine vnaprej izbere organizacijska skupina. Fokusne skupine pogosto uporabljajo za boljše spoznavanje mnenj o določeni temi, ki kasneje služijo tudi kot izhodišča za prihodnje ukrepe.
Analiza SWOT
Analiza SWOT se uporablja za oceno prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti dane situacije/stanja/organizacije. Lahko se uporablja individualno ali v skupini 8–12 oseb. Udeleženci morajo dokaj dobro poznati temo, ki jo želite obravnavati. Metoda je preprosta za uporabo in ne zahteva posebnih materialnih sredstev.